Za nami je bil naporen teden, zato smo se želeli malo razmigati, hkrati pa se še energetsko napolniti 😄, cerkev Sv. Ivana v Šebreljah pri Cerknem, pa je pravi kraj za to.
Parkirišče pri mostu
Štartali smo v vasi Reka, ki se nahaja ob glavni cesti Idrija – Tolmin in je od Cerknega oddaljena dobrih 7 kilometrov. Na odcepu zavijemo levo čez most (na desno je znak za vasici Bukovo in Zakojca) na drugi breg Idrijce, kjer takoj za mostom, pri informativni tabli Arheološki park Divje babe parkiramo.
Pot po mulajteri 
Cerkev v vasi Reka 
Pot smo začeli po asfaltni cesti, mimo prve hiše in po približno 50 metrih zavili levo, na makadamsko cesto. Nadaljevali smo po gozdni poti in kmalu pri tabli (pot po mulajteri) zavili desno v gozd.
Pot se je pričela strmo vzpenjati. Jutro je bilo še kar hladno, vendar smo se kmalu ogreli. Ays in Arya sta veselo tekala, saj ob tej jutranji uri še ni bilo veliko pohodnikov.
Po kakšnih 2km hoje, nas je pri tabli čakala klopca, kjer smo si lahko malo odpočili in nadaljevali naprej proti Šebreljam.
Sedaj smo se dvignili že dovolj visoko, da se nam izpod megle počasi začne razkrivati razgled. Prišli smo do skal, kjer je pot zavarovana z ograjo, saj je kar prepadno območje.
Ko pustimo skalnato območje za sabo, se pot izravna in po dobri uri hoje pridemo do ceste, kjer pri smerokazu zavijemo na desno in kmalu pridemo do cerkve sv. Ivana, kjer je tudi naš cilj.
Lačni in žejni smo se ustavili v okrepčevalnici malo pred cerkvijo, kjer smo se okrepčali z narezkom, v katerem seveda ni manjkal zelo znan Šebreljenski želodec.
Ko smo se najedli, smo si šli še “napolniti baterije” na energijske točke okoli cerkve, ki so opisane pri taverni. Z obzidja cerkve, se nam razpre res čudovit razgled. Pod nami lahko vidimo Idrijco in vas Reko ter naše izhodišče, zadaj vidimo Rodico, spredaj pa Cerkljansko s svojimi vasmi in široko Kojco, za Poreznom na desno, pa se vidi celo Blegoš.
Pot vodi še do arheološkega najdišča Divje babe I (cca. 15 minut), vendar pa je ogled jame možen samo v spremstvo vodnika, ob predhodnem naročilu.
Po poti nazaj smo nabrali še nekaj gobic, katere smo si ogledovali že na poti navzgor in upali, da nam jih ostali pohodniki ne odnesejo pred nami 😊. Naj omenimo še čudežno “ozdravitev” Arye, ki jo je pri okrepčevalnici pičila osa (jih je bilo kar precej, glede na to da se je ozračje že malo ohladilo). Očitno so energijske točke res zdravilne, kajti ko smo prišli do avta, ni bilo ne duha ne sluha o oteklini, ki jo je dobila ob piku, pa smo po navadi imeli hudo alergijsko reakcijo . Tudi mi smo se počutili odlično in tako dobro pripravljeni za nov, delovni teden.
