Škrbina je prehod na planoti Mežakla med Zakopom in Planskim vrhom, bolj znana po lepi razgledni točki v njeni neposredni bližini, kjer se nahaja TV oddajnik Mežakla. Domačini zaradi njegovega izgleda iz doline, temu izpostavljenemu skalnemu robu pravijo tudi Špik. Od tu se ponujajo čudoviti razgledi v dolino na mesto Jesenice in njegovo okolico, ter široka panorama zahodnih Karavank od Begunjščice do Kepe.

Parkirala sem za podvozom desno, kjer je večje makadamsko parkirišče.

S parkirišča smo se usmerile levo, mimo table Potep po Mežakli. Prečkale smo cesto. Na levi strani poti, ki gre v klanec, je planinska tabla in markacije.  

Po poti smo se povzpele le nekaj metrov, nato pa smo zavile desno proti daljnovodu.

Pot se je sprva le zmerno vzpenjala, kasneje pa vse bolj.

Ob poti so bili postavljeni tudi možici.

Čez nekaj časa smo prišle do razpotja, kjer smo se usmerile levo še bolj strmo v klanec.

Kmalu smo dosegle gozdno cesto.

Po njej smo hodile do odcepa kolovozne poti, ki gre desno. Usmerile smo se na to pot.

Pot se je strmo vzpenjala. Po njej smo hodile kar nekaj časa.

Pot je bila vijugasta. Občasno se je serpentinasto dvigovala. Ves čas pa smo sledili markacijam.

Ko smo prešle večji desni ovinek, so nas markacije usmerile na ožjo pot na desni strani. Od tu dalje se je pot postopoma občasno še bolj vzpenjala proti vrhu.

Ko smo prišle pod skalovje na levi, smo bile že blizu vrha planote Zakopi.

Ko je strmina popustila, smo prišle na Zakope.

Od tu sta dve možnosti. Odločila sem se, da bomo naredile krožno. Šle smo po gozdni cesti mimo dveh tabel na Zakopih (lahko se gre tudi levo – po tej poti smo se vračale).

Ko se je gozdna cesta zaključila, smo se usmerile levo, proti partizanski bolnici. Pot se je nadaljevala po gozdu. Tu je bilo tudi nekaj stopnic.

Ko smo prišle do table za partizansko bolnico, smo šle desno po robu planote.

Po nekaj minutah hoje smo prispele do oddajnika.

Odločila sem se, da si bomo šle pogledat še partizansko bolnico. Vrnile smo se po isti poti po robu planote do klopce in table za partizansko bolnico.

Pot do partizanske bolnice se je spuščala po stopnicah.

V nekaj minutah smo bile pri partizanski bolnici, ki je vredna ogleda.

Od partizanske bolnice smo šle nazaj po isti poti do klopce. Od tu smo šle desno, da smo naredile krožno pot do Zakopov.

Na nekaterih mestih je bila pot strma, je pa ves čas potekala po gozdu.

Bližje ko smo bile Zakopom, manj strma je bila in na nekaterih mestih se je pot tudi poravnavala.

Od Zakopov smo spust nadaljevale po isti poti, kot smo prišle.

HikePaws nasveti:

Čas hoje: 1 ura 40 minut (skupaj 3 ure, ker smo si šle ogledat še partizansko bolnico, ki je res vredna ogleda)

Zahtevnost: Lahka označena pot

Višinska razlika: 630 m

Obiskanost: Redka

Okrepčevalnica / gostilna: Je ni

Primernosti poti za starostnike in mladičke: Za mladičke ni primerna, ker je precej strma. Za starostnike je primerna, če so v dobri kondiciji.

Dostop do vode: Vode ob poti ni in jo je potrebno imeti s sabo.