Ermanovec je s svojimi 1026 metri najvišji vrh v grebenu, ki zapira Poljansko dolino na severozahodnem koncu. Nahaja se v hribovitem predelu med Cerknem in Gorenjo vasjo, nad naseljema Sovodenj in Trebija. Kljub skromni višini mu ta lega omogoča čudovite razglede na širšo okolico, vključno s Poljansko dolino, ter na bližnje vrhove, kot sta Blegoš in Porezen.

Do vrha Ermanovca vodi več poti. Mi smo tokrat izbrali pot iz Podlanišča, parkiraš lahko na prelazu Kladje in si pot še malo podaljšaš, mi pa smo se peljali še malce naprej. Pri manjšem zaselku oziroma kmetiji smo zavili rahlo levo na makadamsko cesto v smeri pešpoti na Ermanovec.

Tako smo z našim kužkom pričeli pohod. Odpravili smo se par korakov naprej, kjer so nas oznake za Ermanovec usmerile desno na kolovoz, po katerem smo hitro prispeli do gozda.

Pot nadaljujemo skozi gozd, na razpotjih sledimo markacijam, ki nas usmerjajo. Gozd je res čudovit in uživali smo v jesenskih barvah. Na poti naletimo na utrdbe nekdanje rapalske meje, zgodovinske ostanke, ki nas opominjajo na čase, ko je ta meja delila Slovenijo med Italijo in Kraljevino SHS. Na posameznih delih lahko že uživamo v razgledih.

Pot nadaljujemo naprej po gozdu in kmalu stopimo iz gozda na travniški kolovoz, ki nas pelje mimo bližnje hiše nazaj do asfaltne ceste, kjer se nam odprejo širši razgledi na okoliško pokrajino. Danes nas je celo pot spremljalo morje iz megle, kar je bilo naravnost čudovito.

Ko pridemo do asfaltne ceste, nadaljujemo naravnost v smeri proti Ermanovcu. Kmalu zagledamo informativno tablo “Pot ob rapalski meji,” ki nas seznani z zgodovino rapalske meje in okolico. Malo naprej nas pot vodi mimo stare kapelice. Za kapelico se nam z leve priključi še markirana cesta iz Kopačnice.

Nadaljujemo naravnost in kmalu prispemo do planinske koče na Ermanovcu, ki nudi prenočišče in okrepčilo, zaradi česar je vrh priljubljen med ljubitelji narave in pohodniki. Do vrha gremo mimo koče naravnost po asfaltni cesti, na prvem križišču, kjer se v desno odcepi pot h kmetiji Žunar, mi nadaljujemo naravnost.

S hojo po cesti nadaljujemo še nekaj minut kmalu pridemo do križišča, kjer sta kapelica in zvon. Tukaj zavijemo rahlo desno na kolovoz, ki nas vodi proti vrhu Ermanovca. Po kolovozu se začnemo zložno vzpenjati po razglednem slemenu, od koder se nam odpirajo lepi razgledi na okolico. Ko kolovoz zavije nekoliko v desno, mi zapustimo glavno pot in nadaljujemo rahlo levo, po stezici, ki se vzpenja preko nekoliko bolj strmega travnatega pobočja. Ta del poti poteka naravnost proti vrhu, pri čemer se približujemo cilju. Malo pod vrhom se pot položi in nas čez travnato pobočje pripelje v gozd, kjer se nahaja sam vrh Ermanovca.

Potem smo se odpravili nazaj do koče na Ermanovcu, kjer smo se okrepčali in odpravili nazaj proti domu. Psi so dovoljeni zunaj, za notri pa nimam podatka. Ta pohod je bil super, tudi srečali nismo veliko ljudi, tako da je naš kuža lahko res užival. Pot je primerna tudi za otroke, tako da se bomo sigurno še kdaj vrnili.

Do koče sicer vodi asfaltna cesta, tako da se lahko pripelješ z avtom in si privoščiš samo okusno kosilo.

HikePaws nasveti:

Čas hoje: cca 1h 15min

Zahtevnost: Lahka označena pot (kondicijsko enostavna)

Višinska razlika: 220 m

Dolžina: cca 4 km

Obiskanost: Redka.

Okrepčevalnica / gostilna: Da. Koča na Ermanovcu

Primernosti poti za starostnike in mladičke: Primerna je tako za starostnike, kot tudi za mladičke.

Dostop do vode: Na poti ni bilo nobenega potočka. Vodo lahko dobijo pri koči.