Za zaključek prelepega dopusta v vedno očarljivem Bohinju smo se na poti domov na Primorsko ustavili v Tavči kuhinji v Lescah. Nedavno so se preselili iz bližnjega Bleda v lepše, večje in okusno opremljene prostore, urejene v lesu. Prej smo se ustavljali spotoma na poti v Bohinj, zdaj pa naredimo manjši ovinek.

V hudem nalivu sem sprva pustila Tedija v avtu, a ker se ne morem sprostiti, če pes ni z mano, sem ga kmalu šla iskat, ko je naliv nekoliko popustil. Ganilo me je, da je natakarica, potem ko ga je prijazno in ljubeznivo pozdravila, takoj prinesla veliko, lepo in udobno pasjo blazino. Tedi se je nanjo takoj udobno namestil in počival, medtem ko smo se dvonožci mastili z okusnimi rastlinskimi burgerji (s fižolovo polpeto, gobovim burgerjem, tofujevim pohančkom, amaze), falafli, cvetačno juho (ki nas je pogrela), vse skupaj pa poplaknili s craft pivom in domačo kombučo od Ayatana, s katero sodelujejo.

Tudi za domov se da nakupiti dobrot. Sladice so pa sanjske, ne vem kje se še lahko dobi tako bogata ponudba vegan tort, tiramisuja, kremšnit,…

No, med čakanjem na hrano je Tedi kljub udobni blazini začel cviliti. Nekaj mu je manjkalo. Skočila sva ven (na kratko, čez njihovo lepo, pokrito teraso). Mislila sem, da ga tišči, da mora na malo potrebo, a namesto tega je poskusil piti vodo iz luže. Potem mi je postalo jasno, joj, seveda, žejen je, saj je zjutraj v naglici pakiranja dobil pelete namesto običajne kuhane hrane. Hitro sva se vrnila notri, in Tedi je spil celo skledo dobre gorenjske vode (zložljiva posodica je vedno v torbici, razen kadar pozabim). On je sicer pes, ki živi skoraj brez pitja. Po tem smo lahko še naprej uživali v dobri hrani in prijetnem ambientu. Kmalu je v lokal prišel še en velik črn labradorec, ki pa se je moral ‘zadovoljiti’ z ležanjem na tleh, saj veste, kdor prvi pride, prvi melje.

Njihov meni si lahko pogledate tukaj, ostale informacije pa najdete na Facebook strani ali Instagramu.

Komaj čakam, da bomo spet v tistih koncih.