Na čudovit jesenski vikend, smo se z raziskovalko Jinx, odpravili na izlet po Solčavskem. Nočitev smo rezervirali v Guest house Pri Rogovilcu, kjer so kužki seveda dobrodošli. Imajo lepo urejeno okolico in prečudovite sobe. Za jutranje presenečenje, pa nas je pred vrati sobe čakal domač zajtrk v košari.
Najprej smo se podali v Robanov kot, ki je zaprt za ves promet in je odličen za sprehod s psom. Izhodiščna točka je kmetija Roban, kjer smo na parkirišču pustili avto. Dolina Robanov kot je dobila ime po kmetiji Roban, ki je ena najstarejših kmetij na slovenskem.
Prijetna, lahka planinska pot, nas je vodila po izjemnih kotičkih krajinskega parka Robanov kot. Na sredini poti se je pred nami razprl Robanov travnik, kjer se v sezoni pasejo domače živali, zato je tam pse potrebno dati na povodce. Pot pa smo nadaljevali po dolini skozi gozd do Robanovega kota, kjer je poleti odprta planšarija. Jinx je bila sicer ves čas prosto izpuščena in je na polno uživala – tekala po gozdovih in travnikih.
Za izlet do Robanove planšarije smo potrebovali dobro uro, saj smo vmes nekoliko skrenili s poti (na križišču slabo vidna markacija).
Naslednji dan smo obiskali Logarsko dolino skozi katero vodi naravoslovno-etnografska pot. Le ta je res prekrasna, vodi pa skozi čudovite kotičke ohranjene narave in kulture krajinskega parka vse do slapa Rinka.
Približno kilometer za mestom, kjer smo vstopili v Logarsko dolino (cena za vstop z avtom 7€), smo na levi strani na parkirišču pustili avto. Prečkali smo cesto in naš pohod se je začel pri leseni tabli, na kateri je (tudi časovno) prikazana pot. Za pot v dolžini 7 kilometrov smo potrebovali slabe 3 ure zmerne hoje (v eno smer) – nazaj je šlo hitreje, saj se nismo ustavljali na posameznih točkah. Si pa pot seveda lahko prilagodite – se pridružite na več mestih vzdolž doline in po želji skrajšate. Mi smo se odločili za celo pot. Začetek poti poteka ob potoku po gozdni potki, ki je v jesenskem času zares čarobna. Nekje na sredini poti smo se okrepčali v Domu planincev, ker na terasi prijazno sprejmejo kužke. Na skrajnem koncu doline se nahaja slap Rinka. Z asfaltirane ceste smo se usmerili na široko nezahtevno pot in po slabih 15 minutah hoje prišli do slapa. Pod slapom je manjši tolmun, do katerega smo lahko dostopili in si privoščili naravni tuš po dolgi poti.
S slapa Rinka lahko pot nadaljujete tudi na Okrešelj, kjer poteka srednje zahtevna planinska pot in traja nekje eno uro. Mi smo imeli že pri slapu precej težke noge, zato se tja nismo odpravili.
HIKEPAWS NASVETI:
– Na Robanovem travniku je priporočeno pse privezati na povodec tudi izven sezone, saj imajo trenutno prosto izpuščene konje.
– Na poti bodite pozorni na markacije, saj se lahko hitro kakšna izmuzne in zaidete s poti.
– Košev za smeti ob poti ni, zato bi bilo lepo, da jih odnesete s sabo – tudi pasje kakce.
– Pot po Logarski dolini bi lahko bila za manjše kužke, ki niso navajeni hoje, nekoliko naporna.
– V Logarsko dolino se je v jesenskem in zimskem času dobro odpraviti dopoldne, ko v dolino malo pokuka tudi sonce.
– Po poti skozi Logarsko dolino se lahko odpravite tudi z vodnikom, ki ga seveda predčasno rezervirate.
