Tolmin in njegova okolica skrivata številne naravne lepote, ki so dobra izbira za vroče poletne dni. Med smaragdnimi vodami in slikovitimi dolinami se nahaja tudi izvir Tolminke – pravljičen kotiček, kjer lahko najdete mir, svežino in čudovite razglede. Reka Soča s svojo kristalno čisto vodo nudi prijetno osvežitev, v njej pa lahko uživajo tudi naši štirinožni prijatelji.

Naš izlet ni bil ravno v poletnih mesecih, vendar so  bile temperature prijetno pomladne, skoraj poletne.

Parkirali smo malo naprej od parkirišča, za spominsko cerkev Javorca, katera nosi znak evropske dediščine. Naša pot se je začela na prelepem gorskem travniku planine Polog. V tem času je bilo življenje tam še dokaj skopo, saj se sezona odpre s pašnjo živine in kasnejšim izdelovanjem mlečnih izdelkov.

Nadaljevali smo po makadamski poti, ki se je začela počasi vzpenjati. Razgled smo imeli na čudovite skale, ki so se razprostirale nad nami.

Okrepčali smo se s svežimi rogljički. Bilo je res zelo vroče za ta spomladanski čas, zato nam je senca dreves v nadaljevanju poti dobro dela.

Končno smo prišli smo do velikega travnika na planini pod Osojnico, kjer je bilo zares čudovito. Pot smo nadaljevali kar naravnost po travniku in skoraj zgrešili izvir Tolminke. Če bi zavili desno čez travnik, bi prišli direktno do njega.

Celo pot nismo srečali skoraj nikogar, tako da so kužki lahko prosto tekali. Pri izviru smo se nastavljali toplim sončnim žarkom in se posladkali. Kužki so se igrali, osvežili in malce podkrepili.

Nismo se želeli vrniti po isti poti, zato smo nadaljevali naprej proti planini Prode in potem sledili tablam proti planini Polog. Tako je bila naša pot krožna.

Za nadaljevanje poti smo morali prečkati Tolminko, zato smo se s pomočjo znamenite ‘kurukule’, posebne žičnice, ki visi na jekleni vrvi, potegnili čez Tolminko. To je bilo posebno doživetje, tako za nas, kot tudi za naše kužke.

Ker smo bili izmučeni in lačni smo se odločili, da se za konec ustavimo še v restavraciji Labrca v Tolminu. Naši kužki so bili tam dobrodošli, hrana pa naravnost odlična, zato se bomo tam zagotovo še kdaj ustavili.

HikePaws nasveti:

Čas hoje: Ena ura in pol.

Zahtevnost: Pot ni zahtevna.

Višinska razlika: 388 m

Dolžina: 9,28 km

Okrepčevalnica / gostilna: Hrano za pot je potrebno vzeti s sabo, mi smo se za nazaj grede ustavili na kosilu v restavraciji Labrca v Tolminu.

Dostop do vode: Vmes se lahko kužki odžejajo, vendar vseeno vzemite s sabo.

Primernosti poti za starostnike in mladičke: Pot je primerna za aktivne starostnike in za starejše mladiče.