Še zadnje, zares tople jesenske žarke, smo tokrat izkoristili za srednje lahek pohod. Hleviška planina (908 m) je priljubljena izletniška točka nad Idrijo, ki nudi čudovite razglede in prijeten pobeg v naravo. Pot do vrha vodi skozi goste bukove in smrekove gozdove, v jesenskih mesecih pa jo krasijo tople barve odpadlega listja, ki pričarajo prav posebno vzdušje.

Dan je bil res prekrasen. Parkirali smo ob Divjem jezeru in se od tam odpravili proti našemu cilju.

Od parkirišča gremo naprej po cesti in kmalu nas oznake usmerijo na pot ob Rakah, desno na brv.

Prečkali smo brv čez Idrijco, ki je bila kar malo problematična zaradi premikov. Ays je hitro zdrvel, da bo čimprej prišel čez, Arya pa je stopala zelo previdno in počasi.

Na drugi strani nas čaka sprehajalna pot, ki ji sledimo v levo.

Rahlo smo se pričeli vzpenjati in kaj kmalu so nas obsijali tudi prvi sončni žarki. Izbrali smo manj obljudeno pot čez Prižnico. Lepa gozdna potka se je pričela strmo vzpenjati in postajala vedno bolj kamnita oz. skalnata.

Iz gozda smo po daljšem vzpenjanju končno prispeli do prve kmetije in pašnika. Pot nas je naprej vodila do naslednje kmetije, kjer pa smo pašnik z živino kar prečkali.

Do koče na Hleviški planini smo imeli še kakšne pol ure. Na poti nas je pozdravil tudi kuža iz bližnjega vikenda.

Končno smo prispeli do koče, kjer sta nas oskrbnika presenetila kar z zunanjo postrežbo, tako da sta natančno razložila kaj imajo na meniju in hrano tudi prinesla, česar v planinskih kočah nismo ravno vajeni. Tako prijaznih in ustrežljivih skrbnikov še nismo srečali, da o hrani, ki je bila naravnost božanska, ne govorimo. Tako dobre hrane v planinskih kočah res še nismo jedli. Kužki pa so  izjemno dobrodošli, saj imajo tudi oni svojega.

Seveda je pri koči poskrbljeno tudi za žejo kužkov.  Blizu je tudi otroško igrišče, tako da je to krasen izlet, če imate tudi otroka.

Siti in zadovoljni smo se odpravili nazaj. Od Koče na Hleviški planini smo najprej podali po cesti, zaprti za javni promet. Po približno 5 minutah hoje smo vstopili v gozd in prispeli do označenega razpotja, kjer smo nadaljujevali desno v smeri Čekovnika (levo Idrija čez Kodrov rovt). Nadaljujevali smo naravnost mimo nekaj vodohranov, dokler nismo dosegli naselja Čekovnik.

V vasi pri križišču smo zavili levo v smeri Taborniške koče na Pšenku. Nato smo sledili asfaltni cesti, ki nas je kmalu pripeljala do križišča pri breznu za Pšenkom. Nadaljujemo po gozdni poti, ki se spušča nad Padarjevo grapo. Ko smo prispeli do konca gozdne ceste, se je nadaljeval spust po sprva strmi poti, ki nato zavije v levo in se položi.

Po nekaj minutah hoje smo dosegli označeno razpotje, kjer smo se priključili markirani poti. Tu smo zavili levo in nadaljevali po široki poti. Ko smo prispeli jeza, smo pot nadaljevali po sprehajalni Poti ob Rakah in kmalu prispeli do parkirišča. Siti in precej utrujeni smo se odpravili domov.

HikePaws nasveti:

Čas hoje:  V smer proti koči smo hodili dve uri in pol, nazaj pa cca uro in pol

Zahtevnost: Tehnično nezahtevna, ponekod je potrebno paziti, posebno v mokrih mesecih, ker drsi.

Višinska razlika: 477 m

Dolžina: Cca 10 km v eno smer, nazaj pa še cca 6km.

Obiskanost: Kar obiskano.

Koča / gostilna: Planinska koča na Hleviški planini.

Dostop do vode: Vode na poti ni, je pa ob koči.

Primernosti poti za starostnike in mladičke: Primerna za starejše mladičke, za starostnike ja, če so dobro kondicijsko pripravljeni.